{"id":228,"date":"2010-10-01T17:21:00","date_gmt":"2010-10-01T17:21:00","guid":{"rendered":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/?p=228"},"modified":"2021-11-17T11:22:14","modified_gmt":"2021-11-17T11:22:14","slug":"kazin-clanki-aticles-for-a-slovene-student-magazine-kazin","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/?p=228","title":{"rendered":"Ka\u017ein &#8211; \u010dlanki (aticles for a slovene student magazine Ka\u017ein)"},"content":{"rendered":"<p><script type=\"text\/javascript\">\n<!--\nfunction switchMenu(obj) {\n  var el = document.getElementById(obj);\n  if ( el.style.display != \"none\" ) {\n    el.style.display = 'none';\n  }\n  else {\n    el.style.display = '';\n  }\n}\n\/\/--> \n<\/script><\/p>\n<p>\u010clanki o ra\u010dunalni\u0161tvu, tehnologiji, varnosti in \u0161e \u010dem, ki sem (smo) jih do sedaj napisali za \u0161tudentski \u010dasopis <a href=\"http:\/\/soup.si\/souppaket\/kazin\/aktualno\">Ka\u017ein<\/a>. <\/p>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_12_02\">\n<div> <strong>Problem piratstva, SOPA in ACTA<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), februar 2012, letnik 8, \u0161t. 5, str. ??<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/#\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_12_02_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_12_02_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Pirati so stari kot sta stara pomorski promet in trgovanje. V Sredozemlju so se s piratstvom ukvarjali \u017ee Iliri, Grki, Rimljani, Feni\u010dani, Goti in drugi. Napadali so obmorska mesta in trgovske ladje, trgovali z blagom in ljudmi. Vikingi so ropali obmorska mesta severne Evrope, severne Afrike, Francije in Italije. Na Jadranu pa so Slovani v sedmem stoletju celo popolnoma onemogo\u010dili pomorski promet. S podobnimi aktivnostmi so se ljudje ukvarjali tudi v \u010crnem Morju, Indiji in vzhodnih obalah Kitajske. Najbolj stereotipska slika pirata je pirat srednjega veka na Karibskih otokih. Z za\u010detki kolonializma se je promet med Evropo in Amerikama pove\u010dal in s tem tudi dejavnost piratov v Atlanstkem oceanu. \u010ceprav je z 19. stoletjem pomorsko piratstvo precej zamrlo, pa \u0161e zdale\u010d ni izumrlo. Danes najpogosteje napadajo v Gvinejksem zalivu, ob obalah Somalije, Indonezije in Mehi\u0161kem zalivu. Pri nas poznamo \u0161e izraz gusarji, ki so jih najele dr\u017eave za napadanje tujih ladij, medtem ko so pirati to po\u010deli na lastno pest.<br \/>\n    <br \/>\n\tZ istim izrazom so v Angliji \u017ee v 17. stoletju ozna\u010dili kr\u0161itelje monopola nad tiskanjem, ki ga je imela v rokah le ena zdru\u017eba. Nato je izraz zaobjel vse kr\u0161itelje avtorskih pravic s Statum kraljice Ane leta 1709 in Bernsko konvencijo leta 1886. Prvotno je izraz opisal le ljudi, ki so si s kr\u0161enjem avtorskih pravic pridobili protipravno premo\u017eenje. Danes s piratstvom ozna\u010dujemo vsakr\u0161en nezakonit na\u010din razmno\u017eevanja, distribucije in uporabe avtorsko za\u0161\u010ditenih vsebin (nekateri sem vklju\u010dujejo tudi kr\u0161itev patentov). Mediji pripenjajo piratsvu veliko prilastkov kot so glasbeno piratstvo, spletno, internetno, programsko, ra\u010dunalni\u0161ko &#8230; Pogosto \u017eelijo opisati dolo\u010den na\u010din distribucije, a pri tem me\u0161ajo pojme kot so splet, internet in podobno. \u010ce pogledamo vse te izraze, jih lahko razdelimo po vsebini in po na\u010dinu distribucije (ali razmno\u017eevanju).<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_11_12_01\">\n<div> <strong>Elektronsko ban\u010dni\u0161tvo<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), december\/januar 2011, letnik 8, \u0161t. 3\/4, str. ??<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/#\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_11_12_01_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_11_12_01_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Tako imenovana digitalna revolucija nam je prinesla (poleg drugih (ne)dobrot) tudi elektronsko ban\u010dni\u0161tvo. Elektronsko ban\u010dni\u0161tvo obsega vse ban\u010dne storitve in pla\u010dila preko \u017ei\u010d &#8211; interneta. Obstaja seveda ve\u010d razli\u010dnih tehnologinij, uporab in izvedb. Tukaj si bomo ogledali najpogostej\u0161e:<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_11_11\">\n<div> <strong>Nadgrajena resni\u010dnost<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), november 2011, letnik 8, \u0161t. 2, str. ??<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/#\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_11_11_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_11_11_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Pametni telefoni in tabli\u010dni ra\u010dunalniki postajajo vse bolj dostopni. Nanje lahko nalo\u017eimo programe podobno kot na osebne ra\u010dunalnike in ve\u010dina programov, namenjenih tem napravam so enaki ali podobni v obeh okoljih . To so spletni brskalniki, odjemalci elektronske po\u0161te, igrice in podobni. Nekateri programi pa so narejeni izklju\u010dno za mobilne naprave. Ena skupina teh so programi, ki nam omogo\u010dajo nadgraditi resni\u010dnost.<br \/>\n    <br \/>\n\tNadgrajena (dolpolnjena, obogatena, raz\u0161irjena) resni\u010dnost je svet okoli nas, ki ga ndgradimo z navideznimi objekti (slikami, zvokom, videom in besedilom) s pomo\u010djo ra\u010dunalnika. Ve\u010dina pozna pojem navidezna (virtualna) resni\u010dnost, ki realen svet zamenja z navideznim (navidezne u\u010dilnice, spletni forumi, simulatorji, ra\u010dunalni\u0161ke igre). Nadgrajena resni\u010dnost je ravnotako razli\u010dna od potopitvene resni\u010dnosti, saj uporabnika obkro\u017ei z navideznim svetom. Pri nadgrajeni resni\u010dnosti se uporabnik nahaja v realnem svetu, ki je dopolnjen z navideznimi dodatki. Morda to zveni kot znanstvena fantastika, a se nadgrajena resni\u010dnost \u017ee dolgo uporablja. <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_11_10\">\n<div> <strong>Pametni telefoni<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), oktober 2011, letnik 8, \u0161t. 1, str. ??<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/#\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_11_10_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_11_10_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>V zadnjih petih letih se je trg mobilnih telefonov obrnil na glavo. Na prelomu stoletja smo evropejci kupovali telefone z navadno \u0161tevil\u010dno tipkovnico in \u010drno-belim ekranom. Ameri\u010dani mobilne telefonije skoraj niso poznali. Azijci pa so \u017ee imeli barvne ekrane. \u010casi se hitro spreminjajo. Pol leta nazaj sem na obisku \u010dez lu\u017eo bil \u010dudak z 3&#215;3 centimetre velikim ekranon, po kateremu se ni dalo \u0161trkati s prsti. En kup zanimivih pogledov doma\u010dinov je obstalo na meni, ko sem se po mestu sprehajal z navadnim zemljevidom. Saj veste, takim papirnatim in velikim. Prijateljica zemljevidu (in meni) ni zaupala in je skrbno gledala v svoj telefon, ki ji je kazal navodila od to\u010de A do B. Tako skrbno, da sem jo moral jaz opozarjati na rde\u010de lu\u010di pri pre\u010dkanju cest.<br \/>\n    <br \/>\n\tMoram priznati, da nisem \u010dlovek, ki bi kupoval nove naprave po teko\u010dem traku in ki ba ga nove tehnologije takoj prevzele. Najprej me od novosti odvrne cena. Takoj za njo je zdrava pamet, ki mi veleva, da nove naprave ne potrebujem pri vsakodnevnih opravilih. Na tretjem mestu pa mi praksa trdi, da je pri vsaki novi napravi potrebno po\u010dakati od pol pa tja do dveh let, da se odpravijo za\u010detne napake, slabosti in dodajo nove funkcionalnosti. Naj svojo miselnost malce obarvam. Svoj prvi mobilni telefon sem kupil dobrih 15 let nazaj in jih od takrat zamenjal natanko 4. Drugi telefon sem dobil kot darilo za dobro opravljeno storitev, tretjega sem kupil ker mi je predhodnega sin pojedel. Slednji je kon\u010dal enako kot drugi in ker sem se branil kupiti novega, so mi \u010detrtega dali, da sem bil lahko dosegljiv. No, tega sem vrnil, ker sem dobil pametni telefon. <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\">\n<h2>LETNIK 8<\/h2>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_11_04-05\">\n<div> <strong>Nevarnosti elektronske po\u0161te<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), april\/maj\/junij 2011, letnik 7, \u0161t. 7\/8\/9, str. 30-31<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_11_04-05.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_11_04-05_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_11_04-05_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Med vsem znano sago Wikileaks, so podporniki slednjega (skupina Anonymous) vdrli v stre\u017enike podjetja HBGary, ki ponuja varnostne re\u0161itve tudi ameri\u0161ki vladi in pridobili dostop do elektronskih predalov pomembnih ljudi v podjetju. Prej\u0161nji mesec so napadalci pri\u0161li do podatkov RSA (varnostnega oddelka EMC, ki je vodilno svetovno podjetje na podro\u010dju informacijskih infrastruktur) in tako potencialno prizadeli njihov varnostni sistem SecureID (na\u010dina dvostopenjske avtentikacije, podobne avtentikaciji nekaterih spletnih bank, ko za prijavo potrebujejomo PIN in naklju\u010dno zgenerirano \u0161tevilo).<br \/>\n    <br \/>\n\tA kako lahko taka podjetja oz. njihovi zaposleni, ki ponujajo varnostne re\u0161itve, klonijo? Pri obeh napadih so napadalci uporabili socialni in\u017eeniring. Ta vklju\u010duje prijeme, s katerimi \u017ertev nagovarjamo k razkritju osebnih podatkov z namenom izvedbe kaznivih dejanj (kraja denarja iz ban\u010dnih ra\u010dunov, napad na ra\u010dunalni\u0161ki sistem &#8230;). Metode socialnega in\u017eeniringa so med drugimi ribarjenje gesel preko la\u017enih spletnih strani (phishing), predpriprava na vpra\u0161anja o zasebnosti \u017ertve in posledi\u010dno ustvarjanje avtoritete (pretexting), quid pro quo (ponujanje ne\u010desa v zameno za nekaj: na primer navidezno pomo\u010d uporabniku v zameno za geslo), nastavljanje prenosnih medijev z zlonamerno kodo kot vabo (baiting) in kraja podatkov preko la\u017enih interaktivnih telefonskih tajnic (IVR phishing). Med nabolj uporabnimi orodji socialnega in\u017eeniringa je elektronska po\u0161ta. Poglejmo si njeno uporabo v zgoraj omenjeih napadih.  <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_11_02-03\">\n<div> <strong>Razlika med internetom in spletom<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), februar\/marec 2011, letnik 7, \u0161t. 5\/6, str. 32-33<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_11_02-03.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_11_02-03_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_11_02-03_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>\u010ceprav se meni zdi samoumevno, da bi ljudje morali poznati razliko med tema dvema pojmoma, me vsako leto nove generacije \u0161tudentom presenetijo. Ko jim postavim vpra\u0161anje &quot;Kaj je Internet?&quot;, jih ve\u010dina samo skomigne z rameni. Sem pa tja dobim odgovor &quot;To so strani kot je Facebook&quot;, &quot;To je Google&quot;, &quot;To je splet ne?&quot; in podobno. Na\u010deloma je internet vse to in \u0161e mnogo ve\u010d. Na\u0161i \u0161tudenti niste edini na tem svetu, ki vse te pojme me\u0161ajo. Pred nekaj \u010dasa je Goolge delal intervju sredi velikega jabolka in mimoido\u010de spra\u0161eval isto vpra\u0161anje. Ljudem je internet tudi mali modri *e*, ki ga imajo na namizju. In za vpra\u0161anja &quot;Kaj ti ima\u0161 doma internet?&quot; ali &quot;Lahko odpre\u0161 internet?&quot; nikoli ne vem, kak\u0161en mora biti odgovor. Jaz interneta nimam doma, ker je prevelik in predrag za moj \u017eep; sem pa vanj povezan od doma. Ravno tako ne morem odpreti interneta, ker ta ni zaprt; lahko se pa nanj pove\u017eem (\u010de \u0161e nisem) in odprem brskalnik za brskanje po svetovnem spletu.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_11_01\">\n<div> <strong>Video igrice in igre ter neodvisni &#8211; indie razvijalci<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), januar 2011, letnik 7, \u0161t. 4, str. 31-30<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_11_01.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_11_01_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_11_01_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Video igrice in igre imajo dolgo zgodovino. Od 70&#8242; let prej\u0161njega stoletja, ko je ve\u010dje \u0161tevilo ljudi za\u010delo posedati za ra\u010dunalniki, pa do danes, se je okoli video igra\u010darstva razvila te\u017eka industrija. Najprej so bili posamezni zanesenjaki, \u0161tudenti ra\u010dunalni\u0161tva in programerji, ki so ljubiteljsko ustvarjali video igrice. V za\u010detku 80&#8242; let prej\u0161njega stoletja je ve\u010dina samostojnih razvijalcev za\u010dela ustanavljati podjetja ali pa so se pridru\u017eili podjetjem, ki so \u017eelela razvijati video igrice in igre. Danes je industrija video iger in igric te\u017eja kot kinematografska industrija ZDA. Video igre in igrice igrajo ljudje vseh starosti in spolov na vseh kontinentih na\u0161ega planeta.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_10_11-12\">\n<div> <strong>Ral\u010dunalni\u0161tvo v oblaku<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), november\/december 2010, letnik 7, \u0161t. 2\/3, str. 32-33<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_10_11-12.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_10_11-12_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_10_11-12_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>V svetu ra\u010dunalni\u0161tva se vsako leto pojavi kak\u0161na nova priljubljana beseda. Spomnimo se na primer besed blog, socialno mre\u017eenje, splet 2.0. V zadnjih dveh letih se pojavlja beseda ra\u010dunalni\u0161tvo v oblaku. Ve\u010dina uporabnikov spleta (\u010de ne vsi) ga uporablja (v taki ali druga\u010dni obliki), a ve\u010dina niti ne ve, kaj ra\u010dunalni\u0161tvo v oblaku pomeni. Preden se lotimo posameznih primerov si poglejmo razlago v iSlovarju:<br \/>\n    <br \/>\n\t&quot;Ra\u010dunalni\u0161tvo v oblaku je slog ra\u010dunalni\u0161tva, pri katerem so dinami\u010dno raz\u0161irljiva in pogosto virtualizirana ra\u010dunalni\u0161ka sredstva na voljo kot storitev prek omre\u017eja&quot;.<br \/>\n \t<br \/>\n\tRazlaga je precej suhoparna. Zato jo bomo razlo\u017eili bolj po doma\u010de. Ra\u010dunalni\u0161tvo v oblaku je storitev, ki jo uporabljamo preko svetovnega spleta. Na primer na\u0161o elektronsko po\u0161to. Na\u0161a elektronska po\u0161ta je nekje &quot;v oblaku&quot; in odjemalec elektronske po\u0161te (spletna stran preko katere jo beremo) ravno tako. Kot uporabnik ne vemo to\u010dno, kje je na\u0161a po\u0161ta shranjena in kje to\u010dno se nahaja spletna stran preko katere jo beremo. Vse kar potrebujemo je spletni naslov odjemalca (na primer www.hotmail.com, www.gmail.com, mail.yahoo.com, \u2026). Odjemalec elektronske po\u0161te v oblaku poskrbi, da nam prika\u017ee spletno po\u0161to v oblaku. Vsi ki imate elektronski naslov pri na primer Gmail-u, ste lahko opazili, kako se je velikost po\u0161tnega predala ve\u010dala od enega pa do sedmih gigabajtov. Pri Googlu so dodajali diskovje, pri \u010demer se mi kot uporabniki nismo preve\u010d obremenjevali s tem kako, kaj, kdo in kje se je vse to dogajalo. Prednost take storitve je, da uporabniki ne potrebujemo dodatne programske opreme, ni nam potrebno skrbeti za diskovni prostor, arhiviranje in podobne re\u010di, saj za vse to skrbi ponudnik storitve. <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_10_10\">\n<div> <strong>Novo \u0161tudijsko leto: nov ra\u010dunalnik, nov telefon ali le nov brskalnik<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), oktober 2010, letnik 7, \u0161t. 1, str. 26-27<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_10_10.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_10_10_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_10_10_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>\u0160tudijsko leto se ponovno za\u010denja in kot vsako leto, tudi letos prina\u0161a nekaj novosti. \u010ce ne drugo, vsaj nove predmete, nove profesorje, asistente in knjige. Morda pa tudi kupujete novo ra\u010dunalni\u0161ko opremo ali pa samo posodabljate staro. Da vam bo morda la\u017eje pri izbiri, si poglejmo, kaj je novega na trgu.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\">\n<h2>LETNIK 7<\/h2>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_10_05-06\">\n<div> <strong>Facebook in njegove skrite pasti<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), maj\/junij 2010, letnik 6, \u0161t. 8\/9, str. 28-29<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_10_05-06.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_10_05-06_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_10_05-06_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Facebook ponuja storitev &quot;socialnega mre\u017eenja&quot; na spletu. Socialno mre\u017eenje je obstajalo pred Facebookom in je po definiciji Wikipedie &quot;dru\u017ebena struktura vozli\u0161\u010d (posameznikov ali organizacij), povezanih preko ene ali ve\u010d sti\u010dnih to\u010dk&quot;. Kar po doma\u010de pomeni, da ustvarjamo svoja socilana omre\u017eja v razli\u010dnih oblikah svojega udejstvovanja. Na primer: v prostovoljnem gasilskem dru\u0161tvu delim z ostalimi \u010dlani skupne vrednote in ti \u010dlani tvorijo del mojega socilanega omre\u017eja. In Facebook nam v samem bistvu ponuja realizacjo socialnega omre\u017eja na podlagi poznanstev. \u0160e bolj\u0161e! Ker socialno omre\u017eje prenesemo na splet (in ker to storijo tudi drugi), si lahko ogledamo socialna omre\u017eja vseh posameznikov, ki so v na\u0161em omre\u017eju in tako lahko ustvarjamo nova poznanstva, ki bi jih druga\u010de precej te\u017eko. Poleg tega lahko ljudi v na\u0161em omre\u017eju posodabljamo s potekom na\u0161ega \u017eivljenja z objavo slik, posnetkov, besedil. \u010ce \u017eelimo pridobiti \u0161e ve\u010d poznanstev (takih s katerimi delimo skupne interese), vnesemo v svoj profil \u0161e svoje interese (priljubljeno hrano, glasbene skupine, filme, knjige &#8230;) in se seveda v\u010dlanimo v razli\u010dne interesne skupine (ljubitelji glasbene skupine, podporniki politi\u010dnim strankam &#8230;). Na tej to\u010dki se z na\u0161tevanjem prednosti lahko ustavimo. Vsaka prednost je namre\u010d tudi slabost Facebooka.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_10_02\">\n<div> <strong>Sta\u0161 Bevc. Linux na mobilnih telefonih<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), april 2010, letnik 6, \u0161t. 7, str. 18-19<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_10_02.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_10_02_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_10_02_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_10_03\">\n<div> <strong>Google Wave<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), marec 2010, letnik 6, \u0161t. 6, str. 24-25<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_10_03.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_10_03_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_10_03_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Le redko kdo ne pozna velikana Google. Njihov iskalnik je verjetno marsikomu vhodna stran v svetovni splet. A od iskalnika do dana\u0161njega ponudnika spletnih storitev je minilo ve\u010d kot desetletje, kar si lahko preberete v prej\u0161nji \u0161tevilki Ka\u017eina. Obudimo spomin od prej\u0161njega \u010dlanka, da dobimo ob\u010dutek o njegovi velikosti. Danes je Google ponudnik elektronske po\u0161te Gmail, spletnega pisarni\u0161kega paketa Google Docs (urejevalnik besedil, preglednic in predstavitev), programa za takoj\u0161nje sporo\u010danje Gtalk, orodja za izdelavo spletnih strani Google Sites, koledarja Google Calendar, Google Video (poleg tega so kupili tudi You Tube), blogovnika Blogger, zemljevidov Google Maps, prevajalnika Google Translate, bralnika novi\u010darskih virov Google Reader in \u0161e bi lahko na\u0161tevali. Poleg tega ponujajo nekaj programske opreme kot je Picasa za obdelavo fotografij in njihovo objavo na spletu, Google Earth za ogled na\u0161e Zemlje, spletni brskalnik Chrome in \u0161e nekaj namiznih programov, ki omogo\u010dajo povezavo z njihovimi storitvami. V nastajanju je \u0161e njihov operacijaki sistem Chrome OS.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_10_02\">\n<div> <strong>Sta\u0161 Bevc. Google: gospodar spleta<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), februar 2010, letnik 6, \u0161t. 5, str. 22-23<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_10_02.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_10_02_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_10_02_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_09_12-01\">\n<div> <strong>Sta\u0161 Bevc. Mark Shuttleworth: podjetnik, vesoljski turist, milijonar<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), december\/januar 2009, letnik 6, \u0161t. 3\/4, str. 24-25<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_09_12-01.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_09_12-01_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_09_12-01_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>&nbsp;<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_09_11\">\n<div> <strong>Digitalna revolucija in njene pasti<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), november 2009, letnik 6, \u0161t. 2, str. 24-25<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_09_11.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_09_11_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_09_11_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Dandanes pogosto uporabljamo pojem DIGITALNO; imamo digitalni podpis, digitalni zapis glasbe, digitalno televizijo, digitalno uro, ipd. Pa vendar veliko ljudi ne ve, kaj to\u010dno pomeni digitalno in kaj analogno.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_09_10\">\n<div> <strong>Ta moj operacijski sistem<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), oktober 2009, letnik 6, \u0161t. 1, str. 18-19<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_09_10.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_09_10_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_09_10_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Poletje je mimo .. ahhh. Nas pa \u010daka zanimiva jesen. Novi predmeti, morda novi so\u0161olci, so\u0161olke, \u0161tudij, zabave, \u0161porti in ra\u010dunalnik. Tudi \u010de ta zadnji ni nov, ga lahko prenovite, saj nas na podro\u010dju programske opreme \u010daka kar precej novosti.<br \/>\n    Tokrat si bomo pogledali operacijske sisteme (OS). Na\u0161teti so po padajo\u010dem vrstnem redu izida.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\">\n<h2>LETNIK 6<\/h2>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_09_05-06\">\n<div> <strong>Sistemi, paketi, brskalniki in oprema<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), maj\/junij 2009, letnik 5, \u0161t. 8\/9, str. 24-25<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_09_05-06.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_09_05-06_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_09_05-065_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>\u0160tudijsko leto se po\u010dasi pribli\u017euje poletju in pred vami je zadnja leto\u0161nja \u0161tevilka Ka\u017eina in posledi\u010dno zadnja rubrika Brez slabe vesti. Zato lahko opravimo kratek pregled dogajanja na podro\u010dju ra\u010dunalni\u0161tva.Take preglede ponavadi pri\u010dakujemo decembra ali januarja a smo \u0161tudenti vezani tudi na studijsko leto in Ka\u017ein tudi. Morda si boste lahko s \u010dim pomagali pri izdelavi seminarskih nalog, ki so v tem obdobju kar precej aktualne. <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_09_04\">\n<div> <strong>Mojih 73 ra\u010dunalnikov<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), april 2009, letnik 5, \u0161t. 7, str. 18-19<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_09_04.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_09_04_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_09_04_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>V tem \u010dlanku vam ne bom predstavil nobene nove programske opreme, operacijskega sistema ali raznih novosti oziroma socialnih premikov na spletu. V bistvu vam ne bom predstavil ni\u010d povezanega z ra\u010dunalniki. Ali pa\u010d. Saj je ra\u010dunalnik (v taki ali druga\u010dni obliki) \u017ee v vsaki napravi (moj profesor na fakulteti se je \u017ee 1997 leta hvalil, da ima njegov ra\u010dunalnik v (dragem) avtu tako zmogljiv procesor kot njegov namizni Pentium). In vsaka naprava ima svoj vmesnik, ki se ga (na)u\u010dimo uporabljati kot vsak ra\u010dunalni\u0161ki program.<br \/>\n    <br \/>\n\tNedavno tega sem prebral \u010dlanek Donalda Normana v reviji ACM&#8217;s Interactions. Gospod Norman je strokovnjak na podro\u010dju uporabni\u0161kih vmesnikov in uporabnosti elektronskih naprav nasploh. Najdete ga na spletu, kjer ima veliko zabavnega za povedati www.jnd.org. Naslov \u010dlanka je precej kli\u0161ejski: Ljudje smo iz zemlje, naprave pa z vesolja. Ob prvi misli nam naslov ne pove ni\u010desar, a v celoti povzame \u010dlanek.<br \/>\n\t<br \/>\n\tPo nekaterih raziskavah naj bi povpre\u010dna dru\u017eina v zahodnem svetu imela doma 73 elektronskih naprav. \u017de ta podatek me je presenetil, da sem se lotil \u0161tetja nabora na\u0161e dru\u017eine: (elektri\u010dni) \u0161tedilnik, pe\u010dica, mikrovalovka, sesalnik, pralni<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_09_03\">\n<div> <strong>Wiki Wiki<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), marec 2009, letnik 5, \u0161t. 6, str. 22-23<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_09_03.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_09_03_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_09_03_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>V zadnjih nekaj letih je Wiki precej spremenil podobo spleta. Ideja Wiki spleti\u0161\u010d je povzro\u010dila pravo revolucijo in Svetovni splet je po O&#8217;railleju (znan zalo\u017enik literature povezane z ra\u010dunalni\u0161tvom) pre\u0161el iz razli\u010dice Splet 1.0 v Splet 2.0. Splet 2.0 je le izraz, ki ozna\u010duje prehod uporabnikov spleta iz bralcev v aktivne ustvarjalce vsebine. Primer za to bi lahko bilo spleti\u0161\u010de Obala.net, na katerem smo lahko v\u010dasih le brali in komentirali novice, sedaj pa lahko pi\u0161emo svoje novice, vna\u0161amo dogodke, nalagamo slike, video posnetke, pi\u0161emo blog in po\u010dnemo \u0161e marsikaj drugega. <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_09_01-02\">\n<div> <strong>Rok Breulj. Divide and Conquer &#8211; igra kot enodvisni \u0161tudentski projekt<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), januar\/februar 2009, letnik 5, \u0161t. 4\/5, str. 20-21<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_09_01-02.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_09_01-02_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_09_01-02_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Najdeta se dva \u0161tudenta s podobno miselnostjo in za\u010dneta ustvarjati. Nastane igra. Potezna strategija kakor je nismo vajeni. Namesto dolgotrajnih potez\u2014te\u010dnega grajenja zgradb in rekrutiranja vojakov, upravljanja s sredstvi in kompleksnih tehnolo\u0161kih dreves ter spopadov, ki trajajo ve\u010d ur\u2014jo odlikujejo hitre poteze, preproste osnove in tekmovalnost v podobi ve\u010digralnosti.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_08_12\">\n<div> <strong>Nakupovanje prenosnika<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), december 2008, letnik 5, \u0161t. 3, str. 16-17<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_08_12.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_08_12_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_08_12_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>V zadnjih letih je prodaja prenosnih ra\u010dunalnikov precej narasla. V zadnjem letu naj bi se v svetovnem merilu prodalo ve\u010d prenosnih kot namiznih ra\u010dunalnikov. Tudi med \u0161tudenti je vse ve\u010d takih, ki si \u017eelijo prenosnik vzeti na predavanja in za vikend domov. In tudi takih, ki si \u017eelijo prenosnik odnesti k prijatelju in napisati skupaj seminarsko nalogo ali pa skupaj igrati igrice povezani v mre\u017eo. Cene prenosnih ra\u010dunalnikov so se tudi precej spustile in so primerljive cenam namiznih ra\u010dunalnikov.<br \/>\n \t<br \/>\n\tPreden se lotimo modelov in cen prenosnikov se moramo najprej odlo\u010diti zakaj bomo prenosnik potrebovali, koliko \u010dasa bomo pre\u017eiveli za njim in kje ga bomo rabili. Od tega je odvisno kateri model bomo kupili in koliko denarja bomo zanj od\u0161teli. Pa lepo po vrsti.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_08_11\">\n<div> <strong>Odprta pisarna. Tretja po vrsti<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), november 2008, letnik 5, \u0161t. 2, str. 20-21<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_08_11.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_08_11_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_08_11_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Ko pride na plan nova razli\u010dica programskega paketa se vse vrti okoli novih mo\u017enosti. In tudi tokrat je tako. Pisarni\u0161ki paket OpenOffice.org je do\u017eivel \u017ee tretji temeljit skok, ki na videz niti ni tako zelo temeljit. A se napredek skriva v podrobnostih. Vmesnik je do\u017eivel kup majhnih izbolj\u0161av, ki pripomorejo k bolj\u0161i uporabnikovi izku\u0161nji in posledi\u010dno zadovoljstvu v vseh komponentah paketa: urejevalniku besedil Writer-ju, programu za delo s preglednicami Calc-u, predstavitvami Impress-u, bazami Base-u, risanje Draw-u in programu za oblikovanje matemati\u010dnih formul Math-u.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_08_10\">\n<div> <strong>Kako brezpla\u010dno do programske opreme za na\u0161 ra\u010dunalnik<\/strong>. Ka\u017ein (Koper). oktober 2008, letnik 5, \u0161t. 1, str. 16-17<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_08_10.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_08_10_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_08_10_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>\u0160tudenti so \u017ee pregovorno &#8216;revni&#8217; (\u010de se stopnja revnosti meri v denarju). Zato imajo ponudniki razli\u010dnih storitev za \u0161tudetne posebne ugodnosti: cenej\u0161e vstopnice za koncerte, gledali\u0161\u010da, kino in muzeje, javniprevoz in \u0161e kaj. Tudi prehranjujejo se lahko ceneje. \u010ce dobijo sobo v \u0161tudentskem (dija\u0161kem) domu, pla\u010dujejo ni\u017ejo stanarino. Pri ponudniku mobilne telefonije lahko dobijo cenej\u0161e pakete in v banki jim ni potrebno pla\u010devati raznih stro\u0161kov za vodenje ra\u010duna. Na ta na\u010din se da pri\u0161parati kar precej stotinov. Stotin na  stotin pa znese evro, dva, tri \u2026<br \/>\n    <br \/>\n\tKaj pa ra\u010dunalnik in seveda vsi programi, ki so pregre\u0161no dragi (\u010de si jih pridobimo po legalni poti)? \u0160OUP bo letos ponudil prenosnike po \u0161tudentom dostopni ceni (\u010de bo zanje dovolj zainteresiranih). Na njih bo nalo\u017eena vsa potrebna programska oprema, ki jo potrebujemo za \u0161tudij in ob\u0161tudijske dejavnosti. Ostanejo le \u0161e \u0161tudenti, ki prenosnik ali \u017ee imajo ali pa ga ne potrebujejo. Kje lahko ti \u0161tudenti dobijo programsko opremo (po legalni poti) bomo opisali naslednjih vrsticah.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\">\n<h2>LETNIK 5<\/h2>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_08_06\">\n<div> <strong>Kako deluje \u0160oupek ali kako napisati uvod v RSS<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), junij 2008, letnik 4, \u0161t. 9, str. 33-35.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_08_06.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_08_06_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_08_06_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>RSS je preprosta tehnologija, s pomo\u010djo katere lahko sledimo spremembam na spletnih straneh, ki nas zanimajo. Za bolj\u0161e razumevanje bomo najprej opisali dva primera uporabe.<br \/>\n    <br \/>\n\tV nam zanimivem blogu avtor objavlja enega do dva prispevka na teden. Namesto da vsak dan gledamo, \u010de je na blogu kaj novega, zato skrbi RSS program. Ko pride na blogu do nove objave nas program o tem opomni. Lahko na primer tudi tako, kot to po\u010dnejo programi za branje elektronske po\u0161te, ko dobimo novo sporo\u010dilo.<br \/>\n    <br \/>\n\tDrugi primer je novi\u010darski portal, ki dnevno objavi pribli\u017eno 30 novic. Namesto, da po spletni strani brskamo in i\u0161\u010demo, kaj je novega, za to skrbi RSS program in nas opominja o dodanih novicah.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_08_05\">\n<div> <strong>Tudi ti BLOGa\u0161?<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), maj 2008, letnik 4, \u0161t. 8, str. 24-25.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_08_05.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_08_05_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_08_05_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Beseda Blog je postala v zadnjih letih stalnica, ko govorimo o svetovnem spletu in z njim povezanih socialnih aplikacijah. Blogi so del tako imenovanega Spleta 2.0, ki opisuje preskok iz stati\u010dnega spleta v dinami\u010den splet, v katerem s preprostimi orodji soustvarjamo vsebino in sodelujemo z drugimi. Preskok je omogo\u010dil pri\u010dakovan razvoj tehnologij, ki so jim sledile preproste spletne aplikacije. Spletne skupnosti se danes tako sre\u010dujejo na spletnih straneh socialnega mre\u017eenja, wiki straneh, blogih in podobnih orodjih, ki nam na spletu omogo\u010dajo povezovanj z drugimi in ustvarjanje vsebine.<br \/>\n \tKaj sploh je blog?<br \/>\n\tBeseda blog je skovanka iz besed Web in Log ali spletni dnevnik \u2013 spletna stran z dnevnikom.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_08_04\">\n<div> <strong>Ali se bojimo javnih predstavitev?<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), april 2008, letnik 4, \u0161t. 7, str. 24-25.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_08_04.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_08_04_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_08_04_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Ra\u010dunalnik je postal splo\u0161no uporabno orodje za veliko opravkov. Med njimi je tudi izdelovanje prosojnic za razli\u010dne namene: predstavitev seminarskih nalog, diplomskih del, \u010dlankov, predavanj, &#8230; Z razvojem ra\u010dunalni\u0161tva se je izdelava predstavitev predvsem pohitrila in pocenila in ro\u010dna izdelava prosojnic ni ve\u010d pogost pojav. \u010ceprav se \u0161e vedno dosti uporablja grafoskop ali pa tablo z listi (ki so lahko \u017ee popisani ali jih pi\u0161emo sproti na predstavitvi). Razli\u010dno od potreb torej. <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_08_03\">\n<div> <strong>Kako narediti PDF dokument in kaj z njim po\u010deti<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), marec 2008, letnik 4, \u0161t. 6, str. 24-25.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_08_03.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_08_03_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_08_03_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>PDF je v zadnjih letih postal nekak\u0161en standard za po\u0161iljanje dokumentov preko spleta ter objavo dokumentov na spletnih straneh. Viden je namre\u010d na vseh ra\u010dunalnikih enako ne glede na uporabljeno pisavo in oblikovanje. Kar za druge oblike besedilnih datotek \u017eal ne velja. PDF je odprt standard, ki ga je izdelal leta 1993 Adobe prav za izmenjavo dokumentov na spletu. Danes je Adobe  s svojimi programskimi izdelki vodilno podjetje na podro\u010dju pregledovanja in urejanja PDF dokumentov. Od vseh programov je le pregledovalnik brezpla\u010den a ne odprtokoden. Obstaja pa mnogo drugih programov, ki tako ali druga\u010de zamenjujejo in dopolnjujejo Adobove izdelke. Te programe smo razdelili v tri skupine: programi za pregledovanje, za izdelavo in programi za popravljanje PDF dokumentov.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_08_01-02\">\n<div> <strong>Varno brskanje po spletu<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), januar\/februar 2008, letnik 4, \u0161t. 4\/5, str. 24-25. <br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_08_01-02.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_08_01-02_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_08_01-02_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Zakaj bi sploh skrbeli za varnost pri brskanju po spletu? Ve\u010dini nam ni ravno ljubo, da kdo sledi na\u0161im aktivnostim. Si predstavljate nekoga, ki bi nam sledil cel dan in si zapisoval na\u0161a dejanja, koliko \u010dasa smo porabili za kak\u0161no dejanje, koga vse smo sre\u010dali in podobno. \u010ce bi to vedeli, nam verjetno ne bi bilo vseeno. Kaj pa \u010de nas sre\u010da nekdo, ki trdi, da je agent zavarovalnice, pri kateri smo zavarovani in da moramo popraviti svoje podatke. Pod nos nam pomoli nek obrazec in mi ga mirno izpolnimo? Verjetno ne.<br \/>\n \t<br \/>\n\tPa vendar se nam to dogaja vsak dan na spletu. Na spletnih straneh pu\u0161\u010damo podatke o na\u0161ih navadah, kaj i\u0161\u010demo, kaj kupujemo, kaj nas zanima. Uraden izraz za to je profiliranje uporabnika in glede na na\u0161e dejavnosti vedo spletne strani ponuditi izdelke ali storitve, ki bi nam verjetno bile zanimive? A si to \u017eelimo? Morda da, morda pa ne. A kako to prepre\u010diti?\n<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_07_12.pdf\">\n<div> <strong>Izdelajmo zabavne \u010destitke<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), december 2007, letnik 4, \u0161t. 3, str. 22-23.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_07_12.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_07_12.pdf_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_07_12.pdf_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Ponovno je tukaj \u010das za izdelavo prazni\u010dnih \u010destitk. Kar sicer zahteva ogromno energije in ur dela. Zato se vedno ve\u010d ljudi odlo\u010da za nakup \u010destitk. Zadnja leta je v modi kupovanje \u010destitk raznih dobrodelnih organizacij in dru\u0161tev. Na\u0161 nakup je zanje sicer dobrodo\u0161la finan\u010dna podpora. Za nas pa neke vrste potuha in samotola\u017eba: \u201cSaj smo nakup \u010destitk povezali z ne\u010dim koristnim in smo so\u010dloveku pomagali\u201d.  A so\u010dloveku lahko pomagamo tudi ob malce manj prazni\u010dnem \u010dasu oziroma kar celo leto. December je pa prilo\u017enost, da se lotimo in obnovimo ro\u010dne spretnosti, ki smo jih pridobivali celo osnovno \u0161olo, ko smo izdelovali \u010destitke za na\u0161e mame ob prazniku \u017eena, pa \u010destitke za novo leto pa \u010destitke Dedku Mrazu in \u0161e za koga. Lahko se zberemo v krogu dru\u017eine in skupaj ob \u0161karjah, lepilu in papirju pre\u017eivimo nekaj kvalitetnega \u010dasa. Ali pa to storimo v dru\u017ebi cimrov, so\u0161olcev, prijateljev. Ve\u010d glav im tudi ve\u010d idej in dru\u017eenje se zna zavle\u010di pozno v no\u010d. Rezultati so pa lahko lepe ro\u010dno izdelane \u010destitke. <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_07_11\">\n<div> <strong>UP in informacijske storitve<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), november 2007, letnik 4, \u0161t. 2, str. 21-22. <br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_07_11.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_07_11_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_07_11_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Tudi na\u0161a univerza je v koraku s \u010dasom in svojim \u0161tudentom nudi marsikaj na podro\u010dju informacijskih tehnologij. Ve\u010dina \u0161tudentov pa tega ni ne ve. Razen zadev, ki so tesno povezane z \u0161tudijem in prijavljanjem na izpite :). Te so namre\u010d neizogibne! Pa pojdimo po vrsti. <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_07_10\">\n<div> <strong>Koliko stvari po\u010dnemo v nasprotju z zakonom?<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), oktober 2007, letnik 4, \u0161t. 1, str. 20-21.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_07_10.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_07_10_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_07_10_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Veliko, le da se tega niti ne zavedamo (ali se no\u010demo zavedati). Ra\u010dunalnik in z njimi povezana programska oprema so hudi\u010d. Ve\u010dina od nas nas niti ne ve, kako pregre\u0161no draga je programska oprema, ki jo imamo na na\u0161ih ra\u010dunalnikih. V bistvu ve\u010dine to niti ne zanima. Programsko opremo so namestili brati, sosedi, morda sorodnik. In s tem si ne belimo ve\u010d glave. Po eni strani podjetja jamrajo, da uporabljamo njihov program ilegalno, po drugi strani si pa manejo roke. Ko se vi u\u010dite uporabe programa doma, oni vedo, da ga boste uporabljali tudi v slu\u017ebi in tam bo program name\u0161\u010den s kupljeno licenco. S piratsko opremo si podjetja pove\u010dujejo mo\u010d, saj se tako pove\u010duje \u0161tevilo njim &quot;zasu\u017enjenih&quot; uporanikov. Le pomislite koliko dokumentov imate shranjenih v obliki, ki jo odpirajo le pla\u010dljivi programi (.doc, .ppt, .xls, &#8230;). \u010ce se nekega dne uporabnik zaveda svojih grehov in se odlo\u010di, da ne bo ve\u010d uporabljal nelegalne programske opreme, se pravzaprav zelo te\u017eko \u010de \u017ee ne nemogo\u010de, postavi na pravo stran zakona. Na koncu mu ne preostane drugega, kot da programe pla\u010da. Tako imajo podjetja od piratstva tudi korist.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\">\n<h2>LETNIK 4<\/h2>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_07_05\">\n<div> <strong>Bodimo odprti<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), maj\/junij 2007, letnik 3, \u0161t. 8\/9, str. 19-20.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_07_05.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_07_05_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_07_05_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Odprtost se lahko razume na ve\u010d na\u010dinov. Eni pijejo kavo in odvajalni \u010daj, da bi bili odprti. Drugi so odprti in vse vsem povejo ter ni\u010desar ne skrivajo. Tretji pa mislijo odprto. In o tako odprtosti bomo tukaj pisali. O odprtem znanju, standardih in pretoku informacij, kar je pripomoglo k razvoju do to\u010dke, na kateri je \u010dlove\u0161tvo danes. Zakaj potrebujemo (odprte) standarde?<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_07_04\">\n<div> <strong>OpenOffice.org<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), april 2007, letnik 3, \u0161t. 7, str. 18-19.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_07_04.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_07_04_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_07_04_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>OOo se je glasil vzklik navdu\u0161enja, ko smo uporabniki kon\u010dno dobili programski paket primerljiv z Microsoft Office. Seveda je \u0161e bolj pomembno to, da je paket odprtokoden. Kar za navadnega uporabnika pomeni, da je zastonj. Z namestitvijo in uporabo ne kr\u0161i nobenih zakonov in na svojem ra\u010dunalniku uporablja legalno programsko opremo. Navdu\u0161uje tudi to, da dokumente, napisane v programih Microsoft Office, lahko odpiramo in urejamo v OOo. In seveda obratno. Dokumente, ki jih napi\u0161emo v OOo, lahko odpirajo in popravljajo uporabniki, ki imajo name\u0161\u010den Microsoft Office. Pa gremo po vrsti kot so hi\u0161e &#8230;.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_07_03\">\n<div> <strong>Zakaj bi skrivali \u010de lahko naredimo skupaj bolj\u0161e (soavtor s Sta\u0161em Bevcem)<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), marec 2007, letnik 3, \u0161t. 6, str. 24-25.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_07_03.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_07_03_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_07_03_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>\u010carovnice so v srednjem veku skrbno skrivale recepte \u010darobnih napojev in \u0161e danes ne poznamo napitka s katerim bi si olaj\u0161ali na primer u\u010denje. Recept se je s skrivanjem in varovanjem \u017eal zgubil in obti\u010dal nekje v zgodovini. \u0160e danes se znanje skriva. Znanje najve\u010djih mojstrov (kuharjev, vinarjev, obrtnikov, &#8230;) se ponavadi prena\u0161a le iz roda v rod, sicer bi mojster izgubil svojo vrednost. \u010ce bi konkurenca pri\u0161la do njegovega znanja, bi lahko sama naredila enakovreden izdelek. \u010ce bi temu znanju dodala \u0161e svoje znanje, bi lahko naredila \u0161e bolj\u0161i izdelek in s tem mojstra izpodrinila iz trga? Ne. Poglejmo enega najbogatej\u0161ih NAGIH kuharjev na svetu, ki niti kuhar ni po poklicu. Svoje znanje je pokazal celemu svetu. In ga je kdo izpodrinil? Nasprotno. Ve\u010dina ljudi ga ravno zato obo\u017euje. Seveda je ogromno zaslu\u017eil s knjigami in TV oddajami. Vendar je svoje znanje oddal vsem nam. <\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_07_02\">\n<div> <strong>Kak\u0161en bav bav je namestitvena delavnica in kako se z njo spopasti?<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), februar 2007, letnik 3, \u0161t. 5, str. 24-25.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_07_02.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_07_02_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_07_02_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Verjetno je \u017ee vsak sli\u0161al za zlo\u017eenko &quot;InstallFest&quot; ali namestitveno delavnico.  Ve\u010dina nas ob tem pomisli na en kup \u010dudakov, ki nosijo o\u010dala z debelimi stekli in na edino gibanje, ki ga obvladajo &#8211; to je vrtenje prstov po tipkovnici. In tej ljudje se na takih prireditvah zbirajo in modrujejo o svojih sposobnostih. Slika pa je zelo druga\u010dna in seveda veliko bolj zabavna ter nikakor tako stereotipna.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\" id=\"kazin_07_01\">\n<div> <strong>Mozilla firefox : kako? &#8212; zelo enostavno!<\/strong>. Ka\u017ein (Koper), januar 2007, letnik 3, \u0161t. 4, str. 19-20.<br \/> <a href=\"uploads\/kazin\/kazin_07_01.pdf\">PDF<\/a> |<br \/>\n    <a href=\"javascript:void(0)\" onclick=\"switchMenu('kazin_07_01_a');\">Povzetek<\/a> <\/div>\n<div id=\"kazin_07_01_a\" style=\"display: none; border: 1px solid #cccccc; background: none repeat scroll 0% 0% #f2f2f2; padding: 5px; margin-bottom: 5px;\">\n<p>Zadnja leta si pot v osebne ra\u010dunalnike utira (za nekatere) najbolj\u0161i spletni brskalnik, ki je prilezel do druge razli\u010dice. Hitremu \u0161irjenju botruje kvaliteta in preprosta uporaba. Ime mu je Firefox in \u010de imate 5 minut \u010dasa ga preizkusite. Morda vas preseneti.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<div style=\"margin-top: 20px;\">\n<h2>LETNIK 3<\/h2>\n<\/div>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>\u010clanki o ra\u010dunalni\u0161tvu, tehnologiji, varnosti in \u0161e \u010dem, ki sem (smo) jih do sedaj napisali za \u0161tudentski \u010dasopis Ka\u017ein. Problem piratstva, SOPA in ACTA. Ka\u017ein (Koper), februar 2012, letnik 8, \u0161t. 5, str. ?? PDF | Povzetek Pirati so stari kot sta stara pomorski promet in trgovanje. V Sredozemlju so se s piratstvom ukvarjali \u017ee&#46;&#46;&#46;<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[],"tags":[],"class_list":["post-228","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/228","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcomments&post=228"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/228\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":854,"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=\/wp\/v2\/posts\/228\/revisions\/854"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fmedia&parent=228"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Fcategories&post=228"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/pim.famnit.upr.si\/wp\/index.php?rest_route=%2Fwp%2Fv2%2Ftags&post=228"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}